ŽIVALI : ŽIVALI
Zasanjana kobra
Junij 2002
Sesalci : Sesalci Človek je ena izmed kakšnih deset miljonov vrst živali, kar jih biva na zemlji. Nekatere živali pritegnejo vso našo pozornost. Tjulenji mladiči, delfini, mladi mucki in koale, so nam všeč na prvi pogled: privlači nas njihova mehka dlaka, toplo telo, pogosto pa tudi način, kako njihova mati skrbi zanje.
Razvoj : Razvoj Prvi sesalci so se na zemlji pjavili pred 20, miljoni let. To vemo, ker so našli njiho- ve fosilne ostanke: kosti, zobe in druge dele, ki so okamneli in se ohranili do danes. Ker pa posameznosti, ki jih poznamo pri živih sesalcih (topla kri, dlaka, mleko) ne fosilizirajo, si pomagamo drugače. Pomagamo si s kostmi. Za sesalce sta pomembni dve značilnosti: posebna vrsta čeljustnice (ena sama kost v spodnji čeljusti) in drobne koščice v srednjem ušesu.
Sesalci se niso pojavili kar nenadoma. Prvih njihovih 100 miljonov let, ali nekaj
takega, so življenje na ko- pnem obvladovali orjaški dinozavri, medtem ko so po zraku letali pterozavri in po morju plavali ihtiozavri. Prvi pravi sesalci so bili verjetno majhni, podobni rovkam, ponočnjaki, ki so jedli žuže- lke in kradli jajca dinoza- vrom. Ko so dinozavri začeli izumirati in pred kakšnimi 65. miljoni let izginili, so njihovo mesto zasedli sesalci.
Sesalci se spreminjajo Njihova čutila : Sesalci se spreminjajo Njihova čutila Sesalci so se razvijali naprej in v miocenski in pliocenski dobi postali bolj “modernega” videza. V Aziji, Severni Ameriki in Evropi je več kot tri četrtine pliocenskih vrst sesalcev spadalo v skupine, katerih potomci živijo še danes.
Sesalci imajo zelo dobro razvita čutila- oster vid, tenak sluh, dober voh in tip. Človek je odvisen od vida. Kar štiri petine vsega, kar vedo naši možgani zaznamo z očmi.
Kako se branijo Samo pri sesalcih : Kako se branijo Samo pri sesalcih Pri mnogih sesalcih so se razvili različni načini obra- mbe pred napadalci, pri čemer ni v nevarnosti lastna telesna varnost Napadalca skušajo prestrašiti s kazanjem zob, ali z ježenjem dla- ke, da bi bili videti večji, ali z glasnim obnašanjem.
Mlečne žleze, značilne samo za samice sesalcev, se izoblikujejo v koži kot posebne sladke žleze in zrastejo v dve “mlečni vrsti” na vsaki strani telesa
Mleko je popolna hrana in pri mladičih zadovolji tudi potrebo po vodi.
gorile : gorile Gorilo najdemo v pragozdovih ekvatorialne Afrike.
Gorile so največje opice. Čeprav so videti nevarne, so v resnici plašne in nežne rastlinojede živali. V glavnem se prehranjujejo z listi.
Gorile živijo v družinah, podobno kot ljudje (gorila živi v krdelih z enim samcem, več samicami in mladiči). Tudi pri drugih stvareh se vedejo podobno kot mi: rade se igrajo in ljubkujejo svoje mladiče, pa tudi hodijo pokončno.
Afriški slon : Afriški slon Afriški slon je največja žival med danes živečimi kopenskimi sesalci. V dolžino zraste šest metrov in pol, vključno z rilcem, in tehta lahko več kot sedem ton.
Razširjen je po afriških stepah, savanah, gozdovih in rečnih obrežjih.
Prehranjuje se izključno z rastlinsko hrano,dnevno poje najmanj 50kg hrane. Sloni se družijo v črede, izjema so le starejši samci, ki so samotarji. Preko leta se z rednimi selitvami premika na območja, koder so razmere za prehranjevanje ugodnejše.
Jaguar : Jaguar je ena naših največjih mačk, v dolžino zraste več kot 175cm, še 80 cm pa meri njegov rep.
Živi v ameriških gozdovih južno od ZDA, vse do severnih delov Urugvaja in Argentine. Čeprav je dober plezalec, le redko spleza na drevo. Dobro tudi plava.
Prehranjuje se s srednje velikimi živalmi: povodnimi svinjami, tapirji in majhnimi kajmani. Je nedružabna žival, živi samotarsko življenje.
Samica po 100. dneh brejosti v enem leglu skoti 1-4 mladiče. Jaguar
Konj : Konj Zelo verjetno se je odnos med človekom in konjem začel nekje v zahodni Aziji v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Takrat je človek uporabljal konja pri lovu in za prevažanje tovora. Kmalu je konj pri mnogih evropskih, azijskih in sredozemskih ljudstvih prevzel važno vlogo pri vojnih pohodih.
Danes je vloga konj, če izvzamemo njihov športni pomen, močno zmanjšana. Kljub temu pa danes redijo približno 200 različnih konjskih pasem, od velikanskega konja, Shire, do majhnih ponijev od katerih je najmanjša pasma Falabella.
vidra : vidra Vidra je roparica, dolgo do 90 cm.Hrani se z ribami, ki jih zgrabi od spodaj.Raziskovalci so ugotovili, da uničuje predvsem slabotne ribe, ki niso zmožne življenja. Je tudirake, pupke, žabe, podgane, jajca in sadje. Lovci in ribiči jo preganjajo, življenski prostor pa ji ogrožajo industrijske odplake. Pri nas je že izredno redka.
Vidra se po vodi zvija, poganja pa se z zadnjimi nogami in repom, medtem kosprednje noge mirujejo tesno ob telesu. Kjer vidro preganjajo lovi samo ponoči, čez dan pa je v svojem brlogu. Večinoma si vidra napravi več pribežališč. Tam prideta na svet dva, trije ali štirje mladiči. Vidre so samotni popotniki, samo med parjenjem, kadarkoli v letu, uprizarjajo vznemirljive svatovske plavalne igre.
delfin : delfin Delfini so sesalci in kot taki imajo stalno toplo kri. dihajo skozi nozdrv na vrhu glave.
Te živali se zelo rade oklenejo človeka. Če jim hočejo na primer pri orientacijskih poskusih natakniti slepilnice, dreser samo ukaže, in že priplavajo in potrpežljivo čakajo, da jim zastro oči.
Delfini zaznavajo in spuščajo za nas neslišne ultra zvoke. Z njimi se sporazumevajo in znajdejo v morju. Najinteligentnejše bitje na zemlji je vsekakor človek, vsaj do nedavnega je veljalo to mnenje. V zadnjem času pa so prišle v svet vesti o silno inteligentnih delfinih. Delfini imajo možgansko skorjo zdaleč bolj razvito, kot pri človeku.
Delfini se neverjetno hitro naučijo in na besedo ubogajo.
sinji kit : sinji kit Največja žival na svetu je sinji kit - sesalec, ki živi v morju. Kljub svoji velikosti se hrani le z drobnimi rakci. Namesto zob ima v ustih znamenito kitovo kost
ko kit zajame morsko vodo, jo iztisne skozi kitovo kost, rakci pa mu ostanejo v ustih.
ZANIMIVOST:
Sinji kit je tako dolg, kot šest slonov. Natežji kiti tehtajo do 190 ton.
bobri : bobri Bobri so v srednji Evropi že skoraj docela izginili, tudi v Severni Ameriki so redki.
Bobrovo početje pri gra- dnji jezov je podobno dobro premišljenemu inženirskemu delu. Raziskave so pokazale, da bober v veliki meri dela nagonsko.
Bobri si vhode v svoja bi- vališča navadno delajo pod vodo in prostore med dračjem lepo zapolnijo z ilovico in blatom. Samo zgoraj pustijo odprtino, da se njihovi prostori lahko zračijo. Bobri zime ne prespijo, temveč se hranijo z veja- mi, ki so si jih nanosili in potaknili v vodo. Lubje the vej ostane v mrzli vodi zveže več mesecev.
Poleti se bobri hranijo tudi z raznimi zelišči in razli- čnimi rastlinskimi deli, najrajši pa glodajo korenike lokvanjev in blatnikov, ki vsebujejo mnogo škroba.
Ptiči Od dinozavra do ptiča : Ptiči Od dinozavra do ptiča Pred dvesto miljoni let, v času, ko so bile žužejke še edine leteče živali, je majhno, kuščarju podobno bitje opustilo tekanje po drevesih, na katerih je živelo, in na- mesto tega začelo z drsnimi poleti.Pomagalo si je z majhnimi kožnimi gubami, ki so delovale kot padalo. Iz the skromnih letečih začetnikov so se postopoma razvili orjaški leteči plazilci pterozavri. Koso ti izumrli so se postopoma začeli pojavljati prvi ptiči.
Peruti, perje : Peruti, perje Le nekatere živali- žuželke, netopirji in ptiči- so sposobne leteti s pomočjo svojih mišic. Med temi so ptiči najštevilnejši, pa tudi najhitrejši in najsposobnejši letalci. Skrivnost tega njihovega prvenstva je v obliki njihovih peruti. Ptičja perut je lahka, močna in gibljiva. Je rahlo upognjena navzad, kar ji daje aerodinamično obliko, ki ptiča dobesedno vleče navzgor, kadar maha s perutmi skozi zrak. Pernato odevalo ptičev je sestavljeno iz štirih osno- vnih tipov peres- puha, krovnega perja, repnega perja in perutnega perja. Barva perja je večinoma nevsiljiva in enolična, nekatera peresa pa so lepo oblikovana in bleščeče obarvana.
Lovci, ribiči in vsejedci : Lovci, ribiči in vsejedci Pri iskanju hrane lahko preletijo velike razdalje. Tistim, ki se preživljajo z lovom na druge živali, daje ta sposobnost veliko prednosti, saj jim je nedosegljiva le malokatera žival na tleh, ali daleč na morju. Tudi ptičem, ki jedo mešano hrano, letenje olajšuje preskrbo s hrano. Ptiči med letenjem hitro opazijo žival, nezaščiteno ptičje gnezdo, z mladiči, ali polje z zrelim pridelkom in si privoščijo zadovoljiv obrok.
nočni lovci,vodomci : nočni lovci,vodomci Čuk leže svoja jajca v luknje ali na police zapuščenih stavb.
Ko se mladiči izležejo, začneta starša z iskanje hrane zanje.
Sove so nočne živali. Prehranjujejo se največ z mišmi. S pomočjo njihove glave, ki se lahko obrne za 270 stopinj, lahko pregledajo polje z veliko površino. Vodomec preži ob potokih. v svojem očesu ima posebno snov, ki zadržuje odsev vode. Seat lahko dobro vidi tudi pod gladino.
Ko vodomec zagleda ribo, se z upognjenimi krili potopi v vodo. Zgrabi jo s svojim močnim, zašiljenim kljunom. Z ribo v kljunu priplava na površino in odleti nazaj na prežo. V zraku ribo obrne in pogoltne.
štorklje : štorklje Štorklje zadnje čase prištevamo k ogroženim pticam.
Štorklje se vsako leto jeseni odselijo v Južno Afriko, in že med dolgim poletom jih mnogo pogine v viharjih in nevihtah. Štorklje so poleg tega zelo občutljive za hladno, deževno vreme. V slabih letih vzrede iz trh do petih jajc samo po enega do dva mladiča. Vedno znova se tudi zgodi, da prilete ptiči zelo pozno. V takih letih je podmladek prav tako slaboten. Štorklje najraje gnezdijo na dimnikih ali na strehah. Ponekod ljudje pomagajo tem priljubljenim ptičem tako, da jim za gnezdo pripra- vijo primerno podlago. Tudi med valjenjem jajc neprestano popravljajo in dograjujejo gnezda.
Štorklje potrebujejo pro- strane travnike in imajo rade močvirne kraje, kjer si iščejo hrano.
Črna štorklja gnezdi na drevesih. ta ptič postaja, žal, vse redkejši.
Plazilci Kaj je plazilec, zanimivosti : Plazilci Kaj je plazilec, zanimivosti Krokodili, kače, kuščarji in želve so plazilci. tudi dinozavri, ki so živeli pred davnimi leti, so bili platilci.
Plazilci so hladnokrvne živali, kar pomeni, da pozimi ne morejo sami ogreti svojega telesa. Da ostanejo topli, potrebujejo veliko sonca. Zaradi tega večina plazilcev živi v toplih krajih. ZANIMIVOSTI:
Plazilci imajo luskavo kožo. Mnogi izmed njih so živo pisani.
Nekateri plazilci živijo dlje kot katerakoli druga žival.
Če postanejo prevroči, odhitijo v senco ali v hladno vodo.
Nekateri plazilci kotijo žive mladiče, večina pa jih leže jajca. Njihova jajca niso tako trda kot ptičja, temveč mehka kot iz usnja.
Plazilci, ki živijo v hladnih krajih, preko zime otrpnejo in se zbudijo šele spomladi.
Kameleoni, : Kameleoni, Kameleon je kuščar, ki živi na drevesih, S svojim repom in prsti se oprijemlje vej. Žuželke lovi tako, da sproži svoj lepljiv jezik in jih potegne v usta.
Kameleoni so ponavadi zeleni ali rjavi, vendar spreminjajo barvo, da se ujaemajo z okoljem. To jim pomaga, da se lahko skrijejo pred svojimi sovražniki.
Kameleoni postanejo temni takrat, ko so razburjeni in bledi takrat, ko se bojijo.
Kače : Kače Vse kače so mesojede.Svoja usta lahko široko razprejo in tako pogoltnejo živali, ki so še mnogo večje od njih. Kače svoje hrane ne žvečijo, temveč jo pogoltnejo v celoti. Nekatere kače svoj plen umorijo s strupom. Ko kača ugrizne, s svojimi zobmi v plen vbrizga strup. Strupene kače večje živali pogosto svarijo s sikanjem, pljuvanjem ali klopotanjem z repom. Nekatere kače morijo tako, da se ovijejo okoli svojega plena in ga stiskajo , dokler se ne zaduši. To je značilno za boe in pitone. Anakonda je vrsta boe, ki živi blizu vode. Plava zelo hitro. Kobre so strupen. Da bi izgledale večje in bolj zastrašujoče, se postavijo pokonci in napnejo svoje vratove.
nekatere vrste kač : nekatere vrste kač KOBRA - Kobre so strupene. Da bi izgledale večje in bolj zastrašujoče, se postavijo pokonci in napnejo svoje vratove.
ANAKONDA - Anakonda je vrsta doe, ki živi blizu vode. Plava zelo hitro.
BOA, PITON - Nekatere kače morijo tako, da se ovijejo okoli svojega plena in ga stiskajo, dokler se ne zaduši. To je značilno predvsem za boe in pitone. PITON, UDAV - Zrastejo lahko do deset metrov. K sreči te kače velikanke človeku niso ravno preveč nevarne, nobena ni strupena.
želve : želve S svojimi težkimi oklepi se želve na kopnem gibljejo zelo počasi, zato pa večino časa preživijo v morju in so hitre plavalke. Prehranjujejo se z ribami in drugimi živalmi ter z morsko travo.
Želve svoja jajca odložijo na kopnem. Tako zelena želva na obali izkoplje ljuknjo.
V gnezdo zleže mnogo jajc in jih pokrije s peskom. Potem se vrne v morje. Ko se mladiči izležejo, se tudi sami odpravijo v morje. Mnoge med potjo požrejo ptice ŽELVE VELIKANKE:
Te želve živijo na kopnem. So rastlinojede in se prehranjujejo z listi, sadeži in travo. Nimajo zob, temveč kljunu podobna usta s trdo ploščo.
Želva velikanka je visoka okoli 76 cm in 180 cm dolga. Tehta več kot 200 kg.
Če je želva prestrašena, glavo in noge potegne v oklep. Tako je varna pred večino svojih sovražnikov.
RIBA Kaj je riba, zanimivosti : RIBA Kaj je riba, zanimivosti Riba celo življenje preživi v vodi. Nekatere ribe živijo v morju, druge v rekah in jezerih. Njihova telesa so ponavadi prekrita s luskami.
Kot vse živali, tudi ribe potrebujejo za življenje kisik, ki ga dobijo iz vode.
Voda, ki vstopa skozi ribja usta, potuje mimo škrg, ki sprejemajo kisik.Potem voda iztopa skozi škrgine zareze ob strani glave. ZANIMIVOSTI:
Po luskah, ki so vsako leto večje, lahko prepoznamo starost ribe.
Večina rib se v vodi premika z zamahi repa v levo in desno.
Ribe krmarijo s plavutmi. Uporabljajo jih tudi kot zavore.
Ribe nimajo trepalnic, Seat so njihove oči vedno odprte.
Morski psi : Morski psi nekatere ribe se prehranjujejo z vodnimi rastlinami, druge pa z manjšimi ribami.
Morski psi jedo vse vrste morskih živali, nekaterim pa rečemo tudi morski volk ali pes ljudožer, ker je nevaren človeku.
Morski psi imajo dober voh, ki jim pomaga najti plen.
losos : losos Lososi se izležejo iz jajčec v rekah in po njih odplavajo do morja. Ko so pripravljeni na brstenje, odplavajo nazaj do reke, kjer so se sami izlegli
Samica svoja jajčeca odloži na dno reke. Izlegle mladiče imenujemo zalega. Po šestih tednih zrastejo v mlade losose. V reki živijo dve leti, kot dveletni lososi pa odplavajo v morje.